Šolsko leto je bilo naporno. Tako za učence, kot tudi za učitelje in ostale zaposlene. Nihče, razen učiteljev, ne ve, da ni prijetno, ko je treba znanje učenca oceniti z nezadostno oceno. Tako kot staršem ni prijetno, ko moramo svoje otroke priganjati k opravljanju domačih opravil in učenju, tudi učiteljem ni najljubše opravilo pregledovanje (v splošnem vse bolj pomanjkljivih) domačih nalog, priganjanje k rednemu obiskovanju dopolnilnega pouka in osmišljanje rednega dela, če otroci tega niso že navajeni. Neprijetnosti, ki se pojavljajo ob ocenjevanju po Gaussovi krivulji (ki vključuje vse ocene od 5 do 1!), se proti koncu leta vedno pogosteje stopnjujejo z obupanimi pritiski v želji po pozitivnih ocenah, tako da do prvega dne počitnic resnično odštevajo tako otroci kot učitelji. Če jih vprašamo po njihovem mnenju, otroci precej dobro razločijo, kdaj jim je bila storjena krivica in kdaj v učenje resnično niso vložili dovolj truda. Mnogo vložene energije s strani učitelja pa je poplačane, ko ga (jo) otroci na njim lasten prisrčen in izviren način nagradijo s svojo zahvalo. S tem ne mislim kupljenih daril, pač pa čas in energijo, ki ju vložijo v način svoje zahvale. Ne le da znajo biti marljivi, temveč tudi iznajdljivi, domiselni in sodelovalni! Nekateri učenci so svojo učiteljico (nekateri tudi ravnateljico) razveselili z doma izdelanim darilom, spet drugi so se potrudili in napisali pesem ter izdelali lutke z obrazi vseh v razredu. Učenci 8. a so danes po vsej učilnici polepili listke z oznakami učiteljičinih lastnosti: skrbna, predana, iskrena, delavna, moralna, vztrajna, navihana …
“Dragi 8. a, HVALA!!! Rada vas imam!” Bernardka Uratnik
Naj slike povedo več kot besede. Vsem skupaj pa: prijetne počitnice, ki naj trajajo in trajajo …
Besedilo: Tadeja Podgorelec
Fotografije: Bernardka Uratnik, Janja Zupančič, Margareta Obrovnik Hlačar