Otroci vrtca Kobacaj se še niso v vrtcu poslovili, pa so že šolska vrata prestopili. Zanimalo jih je, kaj vse počnemo v šoli, predvsem, če smo učiteljice res tako prijazne, kot pravijo. Učenci 1. a-razreda so otrokom opisali svoj vsakdan, učiteljice pa smo jim pripravile kotičke. V vsakem kotičku je bila druga delavnica, na katerih smo se učili matematiko, slovenščino, glasbo in še marsikaj drugega.

Vesel sem, da smo se spoznali in se veliko skupaj igrali. Vesel sem, da sem jim lahko pomagal pri različnih igrah. Jaz rad hodim v šolo, ker se igramo in učimo in ker imam prijazne učiteljice. (Tibor)

Všeč mi je bilo, ker jim ni bilo nerodno in so se z nami igrali. Upam, da jih drugo leto vidim, jim bom pomagal v šoli. (Kiar)

Najbolj všeč mi je bilo, ker smo se lahko skupaj igrali, z njimi pojedli malico in piškote. (Nina)

Igrali smo igrice, imeli smo delavnice z računi in sličicami, kjer smo iskali besede na prve črke. Zapeli smo jim pesmico in se na koncu sladkali. (Jaka)

Najbolj si bom zapomnil, da smo jedli skupaj piškote in se zabavali. (Anže)

Nastopali smo za otroke in bilo jim je všeč. Šli smo v jedilnico na malico in dolgo časa jedli. (Zara)

Prispevek pripravila in fotografirala: Tanja Galli

Oznake: DE Adamičeva, Utrip, Vrtec Kobacaj