Ne, ni pomota in ne, nismo pomešali mesecev. Vemo, da se pridevnik “veseli” drži decembra in mu ne delamo krivice, zgolj dodajamo še en veseli mesec temu neobičajnemu letu. V prvi polovici novembra se nam je namreč zgodilo toliko stvari, na katere smo ponosni, za katere smo bili pogumni, v katere smo vložili veliko truda in dobre volje, stvari, zaradi katerih smo enostavno veseli. Pa pojdimo lepo po vrsti …

Med jesenskimi počitnicami je hišnik postavil dve tabli, ki usmerjata vse voznike v okolici šole. Velika večina se je na nov parkirni režim lepo navadila, za kar smo zelo hvaležni in veseli, saj lahko varno in brezskrbno tekamo naokrog. Zaradi vseh zaščitnih ukrepov smo uvedli rekreativne odmore zunaj in uspešno izvedli prvo in drugo samotestiranje. Ko bi vi videli naše ponosne in vesele starše in učiteljice!

Zelo smo se razveselili novih golov, nogometnih žog in golmanskih rokavic. Hišnik nam je gola varno pritrdil na igrišču in ju že veselo uporabljamo. Sredstva za naše nogometno veselje smo si prislužili z zbiralno akcijo odpadnega papirja in ob tej priložnosti vabimo vse starše in krajane, da lahko celo zimo zbirajo papir za naslednjo, ki bo spomladi.

V petek, 19. 11., smo veselo sedli k tradicionalnemu slov. zajtrku in spoznali nekaj dejstev o čebelah, medu in lokalno pridelani hrani. S pozdravi v različnih jezikih smo razveselili naše stopnišče, saj bo 21. 11. svetovni dan pozdrava. Ali ste vedeli, da naj bi vsak dan pozdravili vsaj 10 ljudi in da so se ljudje pozdravljali že v pradavnini?

Še mislite, da gre za pomoto? Preštejte, kolikokrat se v prispevku pojavi beseda vesel z vsemi svojimi “družinskimi člani” in prav vsi nam boste verjeli. Pa novembra sploh še ni konec …

Zapisala: Lidija Šajn

Fotografije: L. Šajn, K. Klinc

Oznake: PŠ Kopanj, svetovni dan pozdrava, Tradicionalni slovenski zajtrk, Utrip