Prebujeni v novo, sveže in hladno jesensko jutro smo se po obilnem zajtrku odpravili na pohod po razgibanem terenu v osrčje Karavank. Osvojili smo vrh, do koder nam seže pogled, lepota zasanjana… Pobeljeni vrhovi tudi na avstrijski strani, lena reka Drava v dolini in močan veter v laseh, pa tudi kosteh. Pod nogami nam je škripal sneg, nad nami pa jasno nebo. A je bilo vredno. Utrujeni in lačni smo prispeli v dom rakca trinožnika. Popoldne pa smo se povzpeli na izvire, kjer voda pokaže svojo moč in si utre novo pot po planinskih stezicah, kjer smo preizkušali svoje sposobnosti, saj veste tisto, čez potok skače, kjer je most. Analizirali smo tudi vodo in se na lastne oči (pravzaprav lastne roke, ki so opravile analizo), prepričali, da je voda pitna in nevtralna. Kakopak, to se za vendar neokrnjeno naravo spodobi. Lačni smo ful drugačni, zato smo zmazali odlično večerjo, nato pa odšli na štrbunk. Ne, ne, to ni bela školjka, je le družabna igra.
Se pa je naše druženje na skoraj 1000m nadmorske višine začelo že včeraj. Pričakalo nas je prelepo jezero pred domov in kar vabilo je, da ga okusimo. Seveda s kanuji, nekateri najbolj pogumni, pa so zaplavali v njem. Gre za domačine, ki tako utrjujejo svojo odpornost, nas pa puščajo odprtih ust, saj ima voda le 2 stopinji. Soglasno smo se strinjali, da je okolica še lepša, ko jo opazuješ iz vode, pa kljub temu si na suhem. Ko že omenjamo nadmorsko višino, naj povemo, da smo se preizkusili v plezanju po umetni plezalni steni. Po krajšem predavanju o osnovah varovanja, smo se tudi sami povzpeli na vrh. Dotik zvončka nas je osvobodil in lahko smo se vrnili na trdna tla. Hitro se je znočilo, nas pa je noč povabila na sprehod v okolico. Hoja je bila romantična, saj so nas osvetljevale le drobne lučke iz svetilk, oči pa smo imeli ves čas na pecljih, saj je bil teren razgiban, a je tudi ponoči odkrival prelep razgled na osvetljene Jesenice. Prijetno utrujeni smo se zaspali in bili hvaležni za aktivno preživet dan v družbi svojih dragih sošolcev in skrbnih učiteljev.
Prispevek pripravila in fotografirala: Mateja Skender Žužek
Oznake: Deveti razred, ME Tovarniška, Naravoslovni tabor, Utrip