… ali čas, ko smo ostali doma.
Zagotovo smo v času, o katerem bomo lahko našim zanamcem pripovedovali različne zgodbe in anekdote. Znašli smo se v situaciji, ko se moramo učiti na daljavo in strah nas je, da se bomo naučili premalo. A prepričana sem, da je strah odveč, kajti tako intenzivnega učenja, kot poteka sedaj, že dolgo ni bilo. Učimo se praktično vsi. Učenci nadaljujejo s predpisano učno snovjo, ki zagotavlja temeljno znanje, učitelji se učimo novih načinov poučevanja, nove tehnologije, starši se učijo učiti in predvsem motivirati svoje otroke. Učimo se pravzaprav čisto vsi. Medicina, gospodarstvo, turizem, storitvene dejavnosti, politiki, športniki, novinarji in še in še. Čisto vsi se pospešeno učimo, kako preživeti ta čas in zmagati.
Otroci se poleg redne snovi učijo pomembnih življenjskih veščin. Vrtnarijo, kuhajo, ustvarjajo, pomagajo pri čiščenju, vadijo se v potrpežljivosti, prilagajati se morajo drug drugemu in še marsikaj. Učenci 1. b pri tem niso nobena izjema, o čemer pričajo fotografije v galeriji. Življenje teče dalje, vsi se trudimo po najboljših močeh in se veselimo trenutka, ko se bomo lahko spet srečali za zidovi naše podružnice.
Prispevek prirpavila: Špela Zrimšek
Fotografije: starši učencev 1. b