Prvošolci smo se s koncem januarja zopet srečali v podaljšanem bivanju. Snidenje je bilo čustveno in veselo. Bilo je skoraj tako, kot bi ponovno začeli. A kaj hitro smo skupaj ugotovili, da smo si pravila in dogovore življenja in dela v PB – ju kar dobro zapomnili. Ponovili smo predvsem pravila povezana s higieno in zaščito pred širjenjem okužbe v šoli.

Popoldanski čas bivanja v šoli nam nudi res veliko priložnosti za druženje, športne aktivnosti in igro. Ravno to smo vsi najbolj pogrešali v času šolanja na daljavo in tega smo se vsi zelo veselili. Kmalu  smo spet usvojili popoldansko rutino.

Pestre sproščujoče, zabavne dejavnosti pripomorejo, da se imamo lepo in  čas do prihoda staršev hitro mine. Po kosilu, pri bralnih minutkah, spoznavamo zanimive in poučne zgodbe. Radi hodimo ven na igrišče, če  le vreme to dopušča, se lovimo, igramo kar želimo in žogamo, predvsem pa si imamo » toliko » za povedati.. Kadar gremo v telovadnico si vzamemo nekaj časa, da vadimo spretnosti z žogo, saj smo to kar malo pozabili, ker so žoge toliko časa samevale v kabinetu. Imamo tudi čas, ko si sami izberemo športne pripomočke, se zabavamo in vadimo.

V učilnici je popoldanski čas prepleten z različnimi dejavnostmi. Veliko se pogovarjamo, je  pa tu tudi tiho delo, kjer naredimo naloge za šolo. Spoznali smo zgodbo o Francetu Prešernu, ter nekaj njegovih del. Kako zelo nam v tem času manjkajo kulturne prireditve! Radi poslušamo glasbo, tudi zaplešemo občasno. Pripovedujemo si občutke ob sprejemanju  in podarjanju ljubezni, ker je tu   Valentinovo. Ustvarjamo vzorčke  iz srčkov, na srčke napišemo, zakaj imamo nekoga radi in okrasimo razred. Ne pozabimo, prihaja pust, ki se ga zelo veselimo! Tudi za pustni čas se odenemo v pisano dekoracijo.

Najbolj pa nas veseli, da smo vsi zdravi. Želimo si, da se šola ne bi nikoli več odvijala na daljavo, saj se zdaj še bolj zavedamo, kako se pogrešamo in da nam je v podaljšanem bivanju v šoli res lepo.

Prispevek in fotografije: učiteljica Boža Duša

Oznake: 1. a J, Podaljšano bivanje, Utrip