Brez pomislekov smo se Pohodniki, kljub sredini slabši vremenski napovedi odločili, da izpeljemo pohod do Lavričeve koče na Gradišču. Zagotovo je pomagalo držanje fig tridesetih učencev pohodnikov, da je vreme zdržalo.

Po kratki vožnji smo izstopili iz avtobusa in otroške oči so kazale radovedne poglede proti našemu cilju. Pot smo pričeli pri samostanu Stična, sledil je krajši vzpon, ki nam je pordečil lica in pospešil srčni utrip. Prijetno hojo po shojeni stezi, ki je kmalu prešla v gozd, so polepšali še čudoviti razgledi na dolino. Ob srečanju z živalmi na jasi tik pred ciljem so učenci hitro pozabili, da je težko hoditi. Težko pričakovana malica in igra pod krošnjami sta povrnili moči, sladkanje s sladoledom pa na obraz narisalo še bolj prešeren nasmeh.

Zaradi vse temnejših in težkih oblakov, smo se v dolino vrnili hitreje, kot smo načrtovali. Krošnje dreves so nas ščitile pred prvimi dežnimi kapljami, ko pa so postale gostejše, smo odprli dežnike in nadaljevali s hojo. Dežne kaplje so tik pred vstopom na avtobus še dodatno popestrile izlet in ga učencem naredile nepozabnega.

Prispevek pripravili in fotografirali: Jana Kos in Simona Peršin

Oznake: DE Adamičeva, interesne dejavnosti, Pohodništvo, Utrip