Pred nami je še ena »mirna« noč, jutri pa samo še pohod do slapa Savice in domov. Čeprav smo se prebujali v meglena jutra, je sonce našlo svojo pot in nas vsak dan grelo ter nam polepšalo te naše predvsem športno obarvane dni. Upam si reči, da je marsikdo med nami postavil rekord v številu prehojenih kilometrov na dan.
Kot pa se za zadnji dan spodobi, se mora zgoditi kaj posebnega in nepozabnega. Za nekatere bo to izziv, koliko časa lahko zdržijo do vratu v mrzlem jezeru, za druge pa skoki v res mamljivo bistro vodo. »Za tole se pa splača biti tudi nekaj dni bolan,« je rekel Aljaž, kar pove vse. Upamo, da jih mrzla voda ne bo prehladila, ampak utrdila.
Poleg obveznih dejavnosti so se dogajale tudi stranske, med katerimi naj omenimo nočni pohod v maskah, ki so si ga omislile »Punčke«.
Za konec pa še ena pesmica izpod peresa Anastasije:
Bistra voda neskaljena
Okolica vsa urejena
Hribi, gore, jezero
In z nami vse to povezano
Navihani vse dni smo mi
Je vreme lepo, veseli vsi
Besedilo in fotografije: Betka Jamnik, Bernardka Uratnik, Margareta Obrovnik Hlačar