Dan slovenske hrane obeležujemo vsako leto tretji petek v novembru. Glavni namen tega dne je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje samooskrbe s kakovostno lokalno hrano.

Za nas prvošolce 1. b razreda Dislocirane enote Adamičeva je bil 17. november še malo bolj poseben in zanimiv. Poleg jutranjega obilnega tradicionalnega zajtrka, ki smo ga s slastjo pojedli, sta nas obiskala še čebelarja Čebelarskega društva Grosuplje. Povedala sta nam veliko zanimivega o kranjski sivki, ki je najbolj razširjena vrsta čebele v Sloveniji in tudi na drugih kontinentih. Pokazala sta nam čebelarske pripomočke, orodje in zaščitno opremo. Izdelali smo svečke iz čebeljega voska ter okusili gozdni in lipov med. Nekaj učencev in učiteljica smo se oblekli tudi v čebelarsko zaščitno obleko.

Marljive čebele niso pomembne samo za pridelovanje medu, pač pa je od njih odvisna tudi tretjina naše prehrane. Zdaj vemo, zakaj nekoga, ki je delaven, označimo s pregovorom: »Priden kot čebela«.

Zahvaljujemo se čebelarjema Francu Vrhovcu in Janezu Trontlju za nova znanja, pozdravljamo pa vse čebelarje s čebelarskim pozdravom: »Naj medi!«, »Naj medi!«

Oznake: Dan slovenske hrane, DE Adamičeva, prvi razred, Tradicionalni slovenski zajtrk, Utrip