V preteklem tednu so sedmošolci izvedli naravoslovni dan, ki je potekal na daljavo. Dan dejavnosti je bil zastavljen tako, da so si učenci izbrali dve izmed šestih ponujenih dejavnosti. Tri dejavnosti so bile povezane s spletom- primerjali so krvožilja posameznih živali, raziskovali so izumrle in izumirajoče vretenčarje ali pa so primerjali življenje danes in pred 200 leti. Če so si izbrali dejavnosti v naravi, so lahko iskali živalske sledi po gozdu in travniku, opazovali deževnika ali polža, na voljo je bilo tudi razvrščanje in preštevanje organizmov v gozdnem opadu.

Po opravljenem delu so učenci odgovorili na anketni vprašalnik, kjer so pojasnili svoj izbor dejavnosti in kaj so se naučili. Njihovi odgovori so zelo zanimivi in poučni.

Nekaj misli učencev o tem, kaj so se v okviru naravoslovnega dne naučili:

  • da je okolje sedaj bolj onesnaženo, saj industrija pretirava in posledica tega so tudi izumrle živalske vrste,
  • da imajo moški povprečno 12 parov čevljev,
  • da imajo živali različne oblike srca in da se je življenje zelo spremenilo v zadnjih 200 letih,
  • da ima medved zelo velike stopinje,
  • bolje razumem krvožilne sisteme, vem, kako se je svet spremenil v 200 letih in kako hitro se je povečala industrija,
  • da ne smem hoditi po dežju, ker že kiham; da je deževnik zelo koristen in prebral sem, da ne drži, če damo deževnika na pol, da nastaneta dva, nastaneta samo takrat, če je ranjen zadnji, manjši del,
  • da je rdeči seznam ptičev najdaljši, ima več kot 160 vrst; da mi je učenje z opazovanjem bolj zanimivo kot brskanje po računalniku- si hitreje in lažje zapomnim,
  • telo med telovadbo potrebuje več kisika, zato srce črpa več krvi , da jo lahko pošilja po telesu, zato se med telovadbo in po telovadbi poviša srčni utrip; deževnik se premika z zvijanjem, tako da svoje kolobarje oziroma člene krči in razteza, premika se z mišicami, s svojim gibanjem povzroča zvok, podoben prasketanju, povzročajo ga členi, ki se premikajo, ko se giba.
  • naučil sem se, kakšno sled ima srna in kakšno lisica,
  • da so med vretenčarji najbolj ogrožene ptice in ribe, nekoliko manj pa sesalci in dvoživke; spoznal sem, da je zaradi človeške dejavnosti zelo veliko izumrlih in ogroženih vrst, zato moramo to spremeniti.
  • naučila sem se kar nekaj novih stvari: spoznala sem, da paramecij nima krvožilja, školjka in rak imata nesklenjeno krvožilje, riba, kit, kuščar in ptica pa imajo sklenjeno krvožilje; naučila sem se, da imajo deževniki kolobarje oziroma člene, s katerimi se zvijajo tako, da svoje člene krčijo in raztezajo, zvok povzročajo z gibanjem,
  • če si pozoren, najdeš v blatu veliko stopinj,
  • naučil sem se različne stvari, predvsem pa to, da je narava polna malih skrivnosti; najbolj mi je bila všeč naloga o raziskovanju organizmov v gozdnem opadu, ker je najbolj zanimiva, poleg vsega pa sem na naravoslovnem dnevu zopet obnovil in razširil znanje o gozdu,
  • da ljudje s svojim poseganjem v naravo škodujemo živalskim vrstam,
  • da se polž premika s krčenjem mišic,
  • naučila sem se izmeriti srčni utrip; da imamo danes zelo poenostavljeno življenje in da z nekaterimi stvarmi zelo onesnažujemo naš planet in če bomo tako nadaljevali, bo to zelo slabo za nas in za naš planet.

Učenci so se pri delu zelo izkazali. Izbirali so različne dejavnosti, njihov izbor je bil skoraj enakomerno porazdeljen med vseh šest. Nekateri učenci so se še dodatno potrudili in nam poslali zanimive fotografije svojega dela. Med posnetki ne manjkajo niti sveže stopinje medveda in volka.

Prispevek pripravila: Estera Thaler

Foto: učenci 7. razreda

 

Oznake: , , , , , , ,