V soboto, 20. 11. 2021, smo se s planinskim krožkom odpravili na izlet na Debelo peč (2015 metrov nadmorske višine visok vrh v Julijskih Alpah).
Zbrali smo se na parkirišču pred šolo, kjer smo se najprej malo pomenili, potem pa odpravili na vožnjo do izhodišča, ki je bilo pri spomeniku NOB. Najprej smo se fotografirali in odpravili na dolgo pot.
Prvi dve uri smo hodili po gozdu vmes pa smo se ustavili pri koči kjer smo malo popili, saj je bila pred nami še dolga pot. Hodili smo in hodili ter prišli iz gozda in strmine, ki je bila zdaj na srečo že za nami. Ugotovili smo, da je v senci ruševja tudi sneg in pograbili priložnost in se začeli obmetavati z njim. Vmes smo se vsi spet zbrali skupaj in nadaljevali pot naprej. Čez nekaj časa smo prišli do prečudovitega razgleda na preostale Julijske Alpe in dolino Krme. Vzeli smo si čas, da smo si oddahnili in se naužili razgleda. Videl se je tudi Triglav. Odpravili smo se naprej. Kmalu smo naleteli na večjo zaplato zmrznjenega snega, ki smo jo morali prečkati. Bila je spolzka in malo je manjkalo, da bi mi spodrsnilo. Na koncu sta bila kotanja in ruševje, v katero bi se zapletel, če bi padel. Malo naprej smo med čakanjem opazili podlasico, ki je tekala po snegu. Šli smo naprej in kmalu videli, da smo blizu vrha. Na žalost je vrh visok in preden prideš nanj, je še dolga strmina z nekaj ruševja. Z muko smo zagrizli v hribi. Bilo je naporno, ampak na vrhu je bil takšen razgled, za katerega se je res splačalo prilesti na vrh. Oddahnili smo si, da smo končno prišli na cilj. Vpisali smo se v planinsko knjižico, odprli nahrbtnike in začeli malicati. Bilo je veličastno, ampak na drugi strani vrha je pobočje, ki se navpično spušča v dolino tako, da je bilo tudi rahlo strašljivo gledati v prepad. Pomalicali smo in se odpravili proti izhodišču.
Če je bilo težko priti gor, je bilo dol še težje. A na srečo je bilo samo težko gledati strmino pod nami tako, da smo kar dobro napredovali. Prišli smo do Blejske koče, kjer smo si privoščili ričet, mafine in pijačo. Naužili smo se dobrot in se odpravili nazaj dol, ker je postalo že kar mrzlo. Prišli smo do razpotja, kjer pa nismo bili gotovi, katera pot je prava. Bil sem prepričan, da je leva prava, a smo se odločili iti desno. Potem so nam drugi, ki smo jih srečali, povedali, da je bila leva prava. Odpravili smo se nazaj do razpotja in tokrat šli po pravi poti. Kmalu smo prispeli do avtomobilov in se odpravili domov. Iz lepega, jasnega vremena smo prišli v tako gosto meglo, da bi jo lahko zajemal z žlico.
Izlet se mi je zdel odličen in se že veselim naslednjega.
Besedilo: Gašper Sinjur, 8. b
Fotografije: Franci Štibernik
Oznake: Debela peč, ME Tovarniška, Planinski krožek, Utrip