Četrtkovo jutro, 19. 5. 2022, je bilo za učence 6. a, c in d popolnoma drugačno. Z dvema avtobusoma
smo se odpeljali proti Idriji, se pred tem ustavili pri Divjem jezeru, za katerega smo kaj kmalu
ugotovili, da ni divje, je pa mrzlo in predvsem lepo.

V Idriji smo se zadržali kar nekaj časa, saj smo obiskali eno najstarejših poslopij v Idriji, brez dvoma pa
najmogočnejše, in sicer rudniški grad Gewerkenegg. Njegovo nemško ime v prevodu pomeni
preprosto ‘rudniški grad’, saj so ga za svoje potrebe zgradili takratni zasebni lastniki rudnika. Pa na
idrijske čipke tudi nismo pozabili … Čudovite umetnine!

V Antonijevem rovu, v zaprtem rudniku živega srebra v Idriji, smo doživeli skrivnostno podzemlje –
čeprav nismo srečali jamskega škrata Perkmandlca! Rudarjem je zelo rad ponagajal, jim pokazal pot
do bogate rude, največkrat pa so ga slišali, kako v oddaljenih rovih koplje rudo.
Spoznali smo težko delo rudarjev, kapljice živega srebra in si ogledali edinstveno podzemno kapelo,
kapelo svete Trojice.

Naša naslednja točka ogleda je bila Partizanska bolnica Franja, ki je ena od redkih med drugo
svetovno vojno številnih delujočih slovenskih partizanskih bolnišnic, ki so se ohranile do današnjih
dni. Zrasla je v težko dostopni soteski Pasice v Dolenjih Novakih pri Cerknem. Je kraj spomina z
izjemno sporočilno vrednostjo.

Nekoliko že utrujeni, a še vedno polni volje za nekaj novega smo se vrnili na svoje avtobuse in se po
vijugasti cesti pripeljali še do Škofje Loke, kjer smo si ogledali staro mestno jedro in si, končno, lahko
privoščili tudi najboljši sladoled.

Učenci so bili radovedni, sem ter tja tudi nagajivi, a obvladljivi in kar je najpomembnejše, prišli smo
vsi zdravi in srečni domov, v Grosuplje.

A kako so to ekskurzijo doživeli učenci? O tem si pa preberite na zadnji fotografiji v galeriji …

Oznake: 6. a, 6. c, 6. d, Ekskurzija, ME Tovarniška