V torek, 23. 4. 2019, smo ob 7.40 odšli izpred šole. Po avtocesti smo prečkali Ljubljansko barje. V Logatcu smo si skozi okna kombija ogledali vrtače in uvale. Peljali pa smo se tudi mimo kraškega polja.
Prva destinacija je bila Divje jezero, kjer smo izvedeli, da ima jezero sifon, iz katerega bruha voda, kar se mi je zdelo zelo zanimivo. Do gradu Gewerkenegg je vodila zanimiva ovinkasta cesta. Ko smo prišli do Idrije, smo se ustavili in pot do gradu nadaljevali peš. V odprtem notranjem dvorišču smo pomalicali in nato odšli v grad. Grad je neke vrste muzej. V njem smo si ogledali različne zbirke, kot so zbirka čipk, razstave živega srebra, rudarjenja, kamnin …
Po ogledu gradu Gewerkenegg smo odšli v Antonijev rov, ki je od gradu oddaljen pet minut počasne hoje. V Antonijevem rovu smo si v dvorani najprej ogledali 20-minutni filmček o kopanju živega srebra. Film je bil zelo poučen in zanimiv. Nadeli smo si čelade in zaščitne halje in se spustili 100 metrov pod površje, saj smo bili pod nekim hribom. V Antonijevem rovu smo si ogledali, kako so kopali rudo, kako so jo presipali in spravljali na površje. Videli smo, da niso imeli nobene zaščite pri kopanju rude, srečali smo tudi škrata Perkmandeljca. V kombi smo se vrnili rahlo premočeni, a pot smo hitro nadaljevali proti Partizanski bolnici Franja.
Na poti smo izvedeli nekaj dejstev o zgodovini bolnice. Kmalu smo prišli do parkirišča, do same bolnice pa smo se morali še malo povzpeti. Ravno na sredini poti se je ulilo kot iz škafa. Ko smo prišli do bolnice, pa je prenehalo deževati. Učitelji so nas spustili in začeli smo letati iz ene v drugo hišo in hitro reševati liste. Čas je hitro minil in že smo morali iti. Ustavili smo v okrepčevalnici, ki je bila zraven parkirišča, in si tam malo odpočili. Nato smo krenili proti zadnji postojanki – Škofji Loki. V Škofji Loki nam je učiteljica najprej povedala nekaj zanimivosti o mestu in trgu. Nato smo se razdelili v skupine in šli poizvedovat o grbu Škofje Loke. Naša skupina žal ni imela sreče, da bi izvedela, zakaj je v grbu zamorec. A so nam drugi, ki so dobili odgovor, povedali legendo. Bilo je že skoraj konec ekskurzije, a čakala nas je še pot domov. Pred šolo smo prišli okoli 18.00, kjer so nas že čakali starši.
Ekskurzija je bila zelo zanimiva in poučna. Komaj pa že čakam na naslednjo.

Prispevek pripravila: Gaja Brvar, 6. c

Fotografije: Brigita Gregorčič Lenarčič

Oznake: Ekskurzija, Geografija