Končno! Bele snežinke so nas prebudile v sredino jutro. Po dveh, z dežjem namočenih dneh, je bila želja po dobro zasneženi progi precejšnja.

Ponedeljkov dan smo začeli s smučarskim preizkusom, s pomočjo katerega smo učence razvrstili v skupine. Zvečer pa spremljanje FIS-pravil in pogovor o primernem obnašanju na smučišču ter v hotelu. Ne boste verjeli, ampak ob pol 11 zvečer so že skoraj vsi nadebudni smučarji podkožno razmišljali.

Torek, deževen in oblačen. Dopoldanska smuka ni bila tako romantična, pa vendarle je bilo snega dovolj za treniranje teh veščin. Popoldan pa skok v bazen – pogreli smo premrzle mišice, se naigrali in naškropili.

Večerno tekmovanje med 6. d in 6. e je povzročilo pravo evforijo, navijaški duh pa je bil tako močan, da smo komaj umirili huronsko navijanje med samo igro. A tudi na torkov večer so učenci »zadrnjohali« v pohvalno kratkem času. Voda (pa naj si bo v obliki dežja, snega ali kopanja) pač utrudi še tako poskočnega šestošolca.

Kot smo že napisali – sredino jutro, s snežinkami obarvano. Nasmeh se nam je kar sam od sebe narisal na obraz. Kmalu se je prikazalo še sonce. Smučarskega zanosa res ni zmanjkalo.

Po kosilu smo pretegnili še preostale mišice, tudi smejalne – nekateri učenci so se sprehodili do Kranjske Gore (in skrbno zapravili kakšen evro ali dva), drugi pa so misli spočili ob Martuljških slapovih. Zdaj, po večerji, nadaljujemo z našim tekmovanjem. Bi vam uspelo pojesti piškot s čela brez uporabe rok?

Zapisala: M. Zupančič

Fotografirale: M. Gjerkeš, M. Skender Žužek, M. Zupančič

Oznake: 6. d, 6. e, Kranjska Gora, ME Tovarniška, Šola v naravi, Utrip