15. 3. 2021 smo v 4. b in 4.a razredu imeli zanimiv dan. Veliko novega smo izvedeli o dvoživkah. Recimo, da je samec krastače kar trikrat manjši od samice. Krastače smo tudi prijeli. Ugotovili smo, da so hladne in sluzaste. Ko je gospa povlekla majhno kletko, nismo vedeli, kaj je notri. Vas zanima? Tam je bil pupek. Veste kaj je to? Majhna žival, ki je velika približno 2 cm. Nekateri so mislili, da je močerad. Kasneje smo videli velike žabje noge. Žabe so zelo zanimive. Oglašajo se drugače, kot mislimo. Videli smo samca na samici. Res smešno brani svojo punco. Brca z nogami. Videli smo tudi veliko slik živali. Igrali smo se igro, Kaj rabim. Vsak je dobil eno sliko in jo pokazal. Po vrvi smo držali slike. Kar smo potrebovali, tja smo dali vrv. Na koncu igre smo ugotovili, da vse živali potrebujejo vodo. Kasneje nam je še dolg pogovor veliko povedal o živalih. Po pogovoru je bilo veliko vprašanj. Nato smo se igrali še igro: Poglej, ugani, preberi. Spraševali smo, kaj vidiš na sliki? Soigralec je odgovoril. Nato smo kartice zamenjali. Ko je gospa odšla, smo učilnico pospravili. Rešili smo še zabaven test in prebirali knjige o živalih. Bilo je konec in za nami je ostal lep, poučen in nepozaben dan.

Prispevek pripravil: Leon Štrubelj, 4. b 

V ponedeljek smo imeli prav poseben naravoslovni dan, saj so nas obiskale žabice. Božali smo jih , opazovali in se veliko novega naučili. Opazovali smo krastačo, zeleno žabo  pupka in mrest. Zanimivo mi je bilo, da so krastače na otip hladne in sluzaste živali, jaz pa sem ves čas mislil, da so, zaradi njihove bradavičaste kože, zelo suhe in hrapave. Mrest je bil topel in zelo sluzast. Na otip malo neprijeten, a  zelo zanimivo sestavljen, saj črne pike obdaja sluzasta ovojnica, ki ščiti jajčeca pred padcem. Izvedel sem, da se iz enega mresta lahko razvije zelo veliko majhnih žabic, ki jih imenujemo paglavci, ki niso prav nič podobnim žabam, temveč  prej ribicam.  Posebnost zelene žabe je ta, da je zelo hitra, ima dolge noge kar ji omogoča boljši in daljši skok. Krastača se giblje počasneje  in potrebuje veliko vode in blata, da ohranja vlažno kožo. Za ušesi ima posebne žleze, kjer skladišči strup, s katerim se brani pred sovražniki. Strupeni izloček živalim povzroča pekoče vnetje. Prehranjuje se z žuželkami, kot so muhami, hrošči, deževniki. Samec privabi samico z oglašanjem, ko se mu samica približa se samec, ker je manjši, oprime hrbta in tako se prične parjenje. Izvedli smo zanimivo igro -prehranjevalne verige.

Prispevek pripravil: Žiga Potokar, 4.a   

Foto: učiteljici Irena in Tanja

 

Oznake: , , , , , ,