Obisk Cerovega

V ponedeljek, 11. 6. 2018, smo se učenci 5. b A odpravili na Cerovo.

Na ta dolgočasni ponedeljek je nekaj učencev pričakovalo avtobus, a so bili presenečeni, saj so ugotovili, da bodo odšli peš.

Zanimiva pot, polna čenč in klepetov, se je kmalu spustila v travo. Okoli nas ni bilo ničesar, razen ptičjih opazovalnic in trave. Čisto malo stran pa smo videli svoj cilj. Učiteljica je ugotovila, da nas njen GPS vodi po poti, ki je ni bilo več. Postalo nam je jasno: izgubili smo se. A le za nekaj minut.

Minila je ura in pol hoje, ko smo končno prišli do cilja. Vsi smo se okrepčali (napili in najedli) v VIP-loži Konjeniškega društva Cer Cerovo. Lukasova mamica nam je razložila nekaj pravil, ki pa smo jih v resnici poslušali le z enim ušesom. Z možgani in mislimi smo bili čisto pri konjih. Najbolj nam je bil všeč veliki konj, a božali smo le manjše.

Kmalu je napočil čas za jahanje. Vsi smo bili na trnih. Ježa je bila vsem zelo všeč. Po končani ježi smo si napolnili bidone in odšli na učno pot, ki so jo pred nekaj tedni odprli.

Vodička nam je razkazala veliko vrst rastlin in živali. Med občudovanjem narave smo slišali krik: »O, ne! Uboga račka!«

V majhni, rumeni cevi je bil ujeta mlada račka. Prestrašeno se je poskušala rešiti. Vodička si je pri reševanju pomagala s stolom in bilkami rastlin. Po nekaj neuspelih poskusih ji je končno uspelo. Račka je svobodno zaplavala proti družini.

Ogledali smo si tudi ptičje opazovalnice in se najedli malin, ki so rasle ob jezeru.

Na poti domov smo srečali prijaznega gospoda, pri katerem smo si natočili vodo. Izkazalo se je, da je gospod ribič, saj nam je pokazal ogromne ribe.

Končno smo se odpravili. Večkrat smo se ustavili, spočili in napili. Po kar nekaj kilometrih prehojene poti smo prišli v šolo z zamudo, ampak se je izplačalo.

Čeprav so nas bolele noge, smo bili veseli. Lahko bi rekli, da je bil za nami prav razburljiv športni dan.

Prispevek pripravili: Daša in Anja, 5. b A

Fotografirala: Zvonka Ziherl

 

Oznake: , , ,

 

Več prispevkov iz DE Adamičeva